Tudi v občini Slovenska Bistrica se v zadnjih letih povečuje število priseljencev, predvsem Albancev. Največ težav se pojavlja zaradi neznanja slovenskega jezika in bivanjskih razmer, nekateri občani tudi menijo, da tujci neupravičeno prejemajo socialne transferje. Zato je Občina Slovenska Bistrica v četrtek, 28. marca, organizirala javno tribuno z naslovom Integracija tujcev v lokalno okolje.
Da je problematika še kako pereča, so dokazali Slovenjebistričani, ki so do zadnjega kotička napolnili predavalnico Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Živahno, na trenutke tudi burno razpravo, je povezoval Stanislav Mlakar, podžupan in predsednik Varnostnega sosveta Občine Slovenska Bistrica. V uvodu so nekaj podatkov nanizali Sabina Hrovatin, podsekretarka v Uradu za migracije z Ministrstva za notranje zadeve, mag. Emil Trontelj, načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica, Mija Javornik, predstavnica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in mag. Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Sabina Hrovatin je pojasnila, da je v letu 2018 na območju Upravne enote Slovenska Bistrica živelo 4 odstotke tujcev z dovoljenji za bivanje, v Sloveniji pa v povprečju 6 odstotkov.
Lani so, kot je povedal Emil Trontelj, na območju slovenjebistriške upravne enote izdali 700 začasnih dovoljenj za bivanje in 80 dovoljenj za stalno bivanje, medtem ko jih je 34 dobilo slovensko državljanstvo. Vendar pa ti podatki navzočih niso prepričali, po njihovih besedah je največji problem v tem, da večina kosovskih Albancev živi v središču Slovenske Bistrice. Udeleženci javne tribune so se ob koncu strinjali, da bodo pri reševanju občutljive problematike potrebni sistemski ukrepi. Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica je povedal, da so predloge posredovali preko Skupnosti občin Slovenije. Sicer pa bodo o vključevanju tujcev v lokalno okolje maja razpravljali tudi na občinskem svetu.
|
